SVETLO za kontejnerski ladijski promet v zahtevnem letu je bila Afrika, nekaj, za kar strokovnjaki verjamejo, da bo v prihodnjih letih spodbudila ustanovitev afriškega celinskega območja proste trgovine (AfCFTA), največjega območja proste trgovine na svetu.
Kontejnerski uvoz v Afriko je v prvih sedmih mesecih letos narasel za 10,1 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 in za 6,7 odstotka v primerjavi z zgodovinsko visokim letom 2022, poroča Maersk Broker, poroča singapurski Splash 247.
Glavni dejavnik tega povečanja je bila trgovina iz Azije na afriško zahodno obalo. Obseg trgovanja na tem pasu se je v primerjavi z lanskim letom povečal za 20,9 odstotka. K povečanju so prispevale tudi količine iz Bližnjega vzhoda in Južne Amerike v Zahodno Afriko.
Takšni trendi rasti so vidni tudi pri napotitvi v trgovini med Azijo in Zahodno Afriko, kjer je razporejena tonaža v oktobru letos narasla za 22,3 odstotka v TEU v primerjavi z enakim obdobjem leta 2022, glede na podatke Maersk Broker.
"Ker se večina delov Afrike sooča s hitro urbanizacijo, pričakujemo, da se bo povpraševanje po gradbenih materialih, elektroniki, pohištvu in drugem kontejnerskem blagu še naprej povečevalo," je navedeno v najnovejšem tedenskem kontejnerskem poročilu podjetja Maersk Broker.
Od vseh trgovskih poti, ki jih spremlja britanska svetovalna družba Maritime Strategies International (MSI), je pot med Azijo in Afriko letos doživela največjo rast.
Lars Jensen, izvršni direktor svetovalnega podjetja za kontejnerje Vespucci Maritime, je rast opisal le kot "v redu", je dejal, da številke niso tako izjemne.
Najnovejši podatki iz statistike kontejnerske trgovine kažejo, da je Daljni vzhod v Afriko od leta 2019 zrasel za 15 odstotkov, kar je enako 3,5-odstotni povprečni letni rasti, je poudaril gospod Jensen.
"To je trgovina, ki je v letu 2019 pred pandemijo zrasla za skoraj 7 odstotkov, torej je dobra rast, a v bistvu samo dohitevanje tirnice rasti pred pandemijo," je za Splash povedal gospod Jensen.
V prihodnosti je Jan Hoffmann, vodja sektorja za trgovinsko logistiko pri Konferenci Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD), dejal, da bi bila vzpostavitev območja proste trgovine po celini dobra za ladijski promet.
"Po velikosti gospodarskega potenciala je Afrika primerljiva s Kitajsko, Indijo ali EU. Vendar pa njena gospodarstva ločuje 108 dvostranskih meja. Tu AfCFTA ponuja dvojno priložnost," je dejal gospod Hoffmann.
AfCFTA lahko pomaga tudi pri tem, da postanejo pristanišča privlačnejša za mednarodne linijske družbe, je predlagal gospod Hoffmann.
Zanimivo je, da danes po podatkih UNCTAD približno 35 odstotkov afriške trgovine s preostalim svetom poteka skozi samo eno pristanišče – maroško Tanger Med, ki je povezano s približno 40 afriškimi pristanišči.
"Obstoječa afriška pristanišča morajo povečati svojo produktivnost, pristaniške infrastrukture potrebujejo resne nadgradnje, saj bo kaskadiranje večjih plovil zahtevalo globlje kanale, večje obračalne bazene, močnejše pristanišča in bolj produktivno opremo," je komentiral kolumnist Splash Kris Kosmala in pozval k več nova območja, ki jih je treba razviti.
Podatki danskega linijskega svetovalnega podjetja Sea-Intelligence kažejo, da so številne afriške destinacije v tretjem četrtletju letos med največjimi odstotki povečale svojo povezljivost v primerjavi z istim četrtletjem lani, pri čemer je vodilna Slonokoščena obala, ki se je medletno podvojila.
